.jpg)
GLAMPING - glamurozno kampiranje pri Starem podu
01.07.2014
01.07.2014
Preizkusite udobje, doma?nost in lepote narave v enem mahu.
Preizkusite nov na?in kampiranja v neokrnjeni naravi, ko vam vreme sploh ni pomembno
GLAMPING => GLAMour & kamPING
Kolpske vile so nastala v LEADER projektu KOLPA EKO-ETNO.
Imena so dobile po avtohtoni pasmi belokranjskih ovac (PRÂMENKA), tradiciji pridelave in predelave lanu (TKALKA) in pisanja Belokranjskih pisanic (PISÂNICA).
Narejene so po vzoru Belokranjskega hisa, ki je nekoè sluil za spravilo it (kot kaš?a), marsikdaj pa tudi kot prvo domovanje mladega para, ki si še ni zgradil svojega gnezda.
Premiène bivalne enote KOLPSKE VILE so zgrajene iz 8 centimetrskih smrekovih brun, za izolacijo v strehi in tleh je uporabljen naravna ovèja volna ter lanena vlakna. Udobna (Slovenska) postelja velikosti 180*200 cm je odeta v laneno posteljnino, napolnjeno z raèjim perjem. Lealnik in mini ar le še dopolnjujeta zgodbico, ki jo boste ustvarili vsak zase…
Vljudno vabljeni v
STARI POD – SOITJE NARAVE IN ZABAVE
Preizkusite nov na?in kampiranja v neokrnjeni naravi, ko vam vreme sploh ni pomembno
GLAMPING => GLAMour & kamPING
Kolpske vile so nastala v LEADER projektu KOLPA EKO-ETNO.
Imena so dobile po avtohtoni pasmi belokranjskih ovac (PRÂMENKA), tradiciji pridelave in predelave lanu (TKALKA) in pisanja Belokranjskih pisanic (PISÂNICA).
Narejene so po vzoru Belokranjskega hisa, ki je nekoè sluil za spravilo it (kot kaš?a), marsikdaj pa tudi kot prvo domovanje mladega para, ki si še ni zgradil svojega gnezda.
Premiène bivalne enote KOLPSKE VILE so zgrajene iz 8 centimetrskih smrekovih brun, za izolacijo v strehi in tleh je uporabljen naravna ovèja volna ter lanena vlakna. Udobna (Slovenska) postelja velikosti 180*200 cm je odeta v laneno posteljnino, napolnjeno z raèjim perjem. Lealnik in mini ar le še dopolnjujeta zgodbico, ki jo boste ustvarili vsak zase…
Vljudno vabljeni v
STARI POD – SOITJE NARAVE IN ZABAVE
KOLPA
01.06.2012
Kolpa - mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, je dolga 292 km. Izvira v Gorskem kotarju (HR), pod razlogami, v Nacionalnem parku Risnjak, iz veè kot 100 m globokega sifona, s konstantno temperaturo 7 °C.
Kmalu se vanjo z leve zlije (tudi mejna) reka Èabranka, potem pa na razdalji kar 117,4 km ustvarja naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Prav zato ji radi reèemo: KOLPA - NAJDALJŠA SLOVENSKA OBALA, PRIMERNA ZA KOPANJE.
V zaèetku ozka soteska se postopoma širi in šele po skoraj 100 kilometrih (v Gribljah) razširi v ravnino. Na slovenski strani je njen najveèji pritok Lahinja, ki se z leve zlije pri Primostku. Kmalu za Metliko preneha biti mejna reka in teèe po hrvaškem ozemlju ter se pri Sisku zlije v Savo. Edina hidroelektrarna na Kolpi je v Ozlju (HR).
V vsej dolini reke so bogate monosti rekreacije: kopanje, èolnarjenje, ribolov. Reko pregrajuje veè kot 50 jezov, ob katerih so (bili) mlini, age in kovaèije. Edina delujoèa mlina sta v Bregu pod Sinjim vrhom in v Pobreju. Del ozemlja ob Kolpi v Beli krajini je od Prelesja do Dragošev razglašen za Krajnski park Kolpa (http://www.kp-kolpa.si/).
V Kolpi ivi skoraj 40 avtohtonih vrst rib in je znaèilna zaradi izjemne biotske pestrosti. Številni bruhalniki ki prihajajo na dan, so navezani s podzemnimi kraškimi jamami.
01.06.2012
Kolpa - mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, je dolga 292 km. Izvira v Gorskem kotarju (HR), pod razlogami, v Nacionalnem parku Risnjak, iz veè kot 100 m globokega sifona, s konstantno temperaturo 7 °C.
Kmalu se vanjo z leve zlije (tudi mejna) reka Èabranka, potem pa na razdalji kar 117,4 km ustvarja naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Prav zato ji radi reèemo: KOLPA - NAJDALJŠA SLOVENSKA OBALA, PRIMERNA ZA KOPANJE.
V zaèetku ozka soteska se postopoma širi in šele po skoraj 100 kilometrih (v Gribljah) razširi v ravnino. Na slovenski strani je njen najveèji pritok Lahinja, ki se z leve zlije pri Primostku. Kmalu za Metliko preneha biti mejna reka in teèe po hrvaškem ozemlju ter se pri Sisku zlije v Savo. Edina hidroelektrarna na Kolpi je v Ozlju (HR).
V vsej dolini reke so bogate monosti rekreacije: kopanje, èolnarjenje, ribolov. Reko pregrajuje veè kot 50 jezov, ob katerih so (bili) mlini, age in kovaèije. Edina delujoèa mlina sta v Bregu pod Sinjim vrhom in v Pobreju. Del ozemlja ob Kolpi v Beli krajini je od Prelesja do Dragošev razglašen za Krajnski park Kolpa (http://www.kp-kolpa.si/).
V Kolpi ivi skoraj 40 avtohtonih vrst rib in je znaèilna zaradi izjemne biotske pestrosti. Številni bruhalniki ki prihajajo na dan, so navezani s podzemnimi kraškimi jamami.
Kolpa zmrzuje ?ez in ?ez (4. feb. 2012)
06.02.2011
Nizke temperature so e v zaèetku februarja zaledenele robove reke Kolpe. Pri Troku (Adlešièi) in proti Kuzminemu mlinu se je v petek ledena skorja e stegnile èez reko in spojila oba bregova. V soboto je na zamrznjeno plošèo zapadel še sneg.
Pravijo, da zime še ne bo kmalu konec…
Foto: Tonèka J.
06.02.2011
Nizke temperature so e v zaèetku februarja zaledenele robove reke Kolpe. Pri Troku (Adlešièi) in proti Kuzminemu mlinu se je v petek ledena skorja e stegnile èez reko in spojila oba bregova. V soboto je na zamrznjeno plošèo zapadel še sneg.
Pravijo, da zime še ne bo kmalu konec…
Foto: Tonèka J.
