17.05.2020, temperatura Kolpe 16 °

Novice

Stari pod odpira vrata v poletno sezono
20.05.2020
Spoštovani gostje Starega poda,
 
v prijetnih pomladnih dneh smo se že pripravili na vaš obisk in vas pričakujemo z
odlično kavo ob pogledu na belokranjsko lepotico - Kolpo.

Piknik prostor že vabi na slastne popoldneve v dobri družbi prijateljev in sorodnikov,
na voljo je rekreacija na SUP-u, s kanuji ali raftom.

Počasi že začenjamo s kampiranjem, vabimo pa vas, da ga izkusite v glamping v varianti: v lesenem šotoru – Vili Kolpjanki

 
Radi bi vas obvestili, da pri poslovanju lokala in šotorišča STARI POD - KAMP JANKOVIČ skrbimo za ustrezne higienske pogoje in sledimo navodilom za zajezitev virusa Covid 19. Skupaj se potrudimo, da bo počitnikovanje in druženje prijetno ter zdravju prijazno. 
 
Verjamemo, da bomo skupaj z vami preživeli čudovito poletje, se veselili novosti in vsega lepega.
 
Vse dobro vam želi EKIPA STARI POD
GLAMPING - glamurozno kampiranje ob Kolpi
18.05.2020

Preizkusite udobje, domačnost in lepote narave v enem mahu.
Preizkusite nov način kampiranja v neokrnjeni naravi, ko vam vreme sploh ni pomembno.

GLAMPING => GLAMour & kamPING

Kolpske vile so nastala v LEADER projektu KOLPA EKO-ETNO.
Imena so dobile po avtohtoni pasmi belokranjskih ovac (PRÂMENKA), tradiciji pridelave in predelave lanu (TKALKA) in pisanja Belokranjskih pisanic (PISÂNICA).
 
Narejene so po vzoru Belokranjskega hisa, ki je nekoč služil za spravilo žit (kot kašča), marsikdaj pa tudi kot prvo domovanje mladega para, ki si še ni zgradil svojega gnezda.

Premične bivalne enote KOLPSKE VILE so zgrajene iz 8 centimetrskih smrekovih brun, za izolacijo v strehi in  tleh je uporabljen naravna ovčja volna ter lanena vlakna. Udobna (Slovenska) postelja velikosti 180*200 cm je odeta v laneno posteljnino, napolnjeno z račjim perjem. Ležalnik in mini žar le še dopolnjujeta zgodbico, ki jo boste ustvarili vsak zase…
 
Vljudno vabljeni v
STARI POD – SOŽITJE NARAVE IN ZABAVE

I LOVE KOLPA
18.05.2020
Kolpa - mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, je dolga 292 km.
Izvira v Gorskem kotarju (HR), pod razlogami, v Nacionalnem parku Risnjak,
iz več kot 100 m globokega sifona, s konstantno temperaturo 7 °C.

Kmalu se vanjo z leve zlije (tudi mejna) reka Čabranka, potem pa na razdalji kar 117,4 km ustvarja
naravno mejo med Slovenijo in Hrvaško. Prav zato ji radi rečemo:
KOLPA - NAJDALJŠA SLOVENSKA OBALA, PRIMERNA ZA KOPANJE.

V začetku ozka soteska se postopoma širi in šele po skoraj 100 kilometrih (v Gribljah) razširi v ravnino.
Na slovenski strani je njen največji pritok Lahinja, ki se z leve zlije pri Primostku.
Kmalu za Metliko preneha biti mejna reka in teče po hrvaškem ozemlju ter se pri Sisku zlije v Savo.
Edina hidroelektrarna na Kolpi je v Ozlju (HR).

V vsej dolžini reke so bogate možnosti rekreacije: kopanje, čolnarjenje, ribolov...
Reko pregrajuje več kot 50 jezov, ob katerih so (bili) mlini, žage in kovačije.
Edina delujoča mlina sta v Bregu pod Sinjim vrhom in  v Pobrežju. 
Del ozemlja ob Kolpi v Beli krajini je od Prelesja do Dragošev razglašen za Krajnski park Kolpa (http://www.kp-kolpa.si/).

V Kolpi živi skoraj 40 avtohtonih vrst rib in je značilna zaradi izjemne biotske pestrosti.
Številni bruhalniki ki prihajajo na dan, so navezani s podzemnimi kraškimi jamami.
KAMPing, GLAMPing, ČOLNarjenje, SUPanje, plavanje,... in KOLPA
18.05.2020
Stari pod že od leta 1995 vabi v zeleni kanjon iskati sožitje narave in zabave.

Neposredno ob reki Kolpi. Domače in v objemu narave.

Za vas smo pripravili prostor za KAMPING,
hiške za GLAMPING,
PIKNIK prostor...

Organiziramo in izvajamo ČOLNARJENJE s kanuji in raftom.

NOVO V PONUDBI - SUPANJE  na Kolpi, SUP-SAFARI...
Pustite se zapeljati prednostim SUP-a - raziskujte Kolpo na povsem nov način, iz stoječe perspektive. 

Pri nas dobite številne INFORMACIJE o ponudbi širom Bele krajine.

STARI POD - SOŽITJE NARAVE IN ZABAVE.

 
MODRA POLICA - pri Starem podu že od 1. avgusta 2014
18.05.2020
Pri Starem podu lahko izberete knjigo iz modre police in jo preprosto odnesete s seboj. Hkrati lahko iz domače knjižne police prinesete knjige, ki jih ne nameravate več brati. Morda jo želi prebrati kdo drug in modra polica je tu prav zato.

V času pojava koronavirusne bolezni COVID 19 je tovrstna izposoja začasno ustavljena. sicer pa velja:

Modra polica je tista, na katero lahko odložite knjige, ki jih več ne nameravate brati,
z nje pa lahko odnesete tiste, ki se vam zdijo zanimive, in to brez nadzora.

Mnoge knjige so že zamenjale lastnika. Vljudno vas vabimo, da jo pregledate tudi vi
in si katero izmed njih izberete, morda celo zamenjate.
 
Toni Gašperič - "oče" modre police, je skupaj z Ljudsko knjižnico Metlika odprl že več kot 20 modrih polic. Upokojeni ravnatelj, učitelj slovenščine, humorist in Ježkov nagrajenec,  je 13. modro polico po vrsti  pri Starem podu slovesno otvoril 1. avgusta 2014.

Želimo vam prijetno branje in sprostitev v zelenem kanjonu reke Kolpe
 
 
DOBRODOŠLI V BELI KRAJINI, PRI STAREM PODU V ADLEŠIČIH!
01.05.2020
Vrata Starega poda se odpirajo vsako leto s prvomajskimi prazniki.
V sončnih dneh se otroci veselijo gugalnic, igre na zelenem travniku, metanja kamenčkov v vodo.
 
Topla Kolpa poleti vabi k plavanju, igram na vodi, čolnarjenju, vožnji s pedalinom,
ribolovu, sprehodom in kolesarjenju ob bregu reke.


Avgusta, ko je praznik Marijinega vnebovzetja, se pri Starem podu v tradicionalnih
zabavnih igrah pomerijo tekmovalne skupine in se potegujejo za praktične nagrade Starega poda
(čolnarski spust za ekipo, vrednostni bon za kampiranje).
 
Ob vikendih je vedno zabavno, saj če ni ansambla v živo ali D.J.-ja, se vedno najdejo glasbeniki,
ki radi zaigrajo na harmoniko, kitaro, trobento…


V oktobru, ko se vrata starega poda zaprejo, se od poletja poslovimo s polharjenjem.

Star, leseni pod – objekt, v katerem je belokranjski kmet več kot 100 let shranjeval poljsko orodje in krmo za živino, je družina Jankovič preselila v zeleno sotesko reke Kolpe, ob vznožje strmega brega Vumol, ki se dviga od obkolpskih travnikov proti Adlešičem in Gorenjcem in ga preuredila.

Že več desetletij priljubljeni taborni prostor ob Kolpi je tako pridobil gostinski objekt,
ki se s svojo pojavnostjo zliva v naravno okolje Krajinskega parka Kolpa.
Preprosto, domače in nevsiljivo vabi pod svojo streho na kozarec dobre domače kapljice,
doma pripravljene suhomesne dobrote in pogačo, na oddih v zeleno sotesko.

Že v mesecu maju je ob reki mogoče pripraviti piknik na prostem, zabava pa se na pokriti terasi
lahko nadaljuje pozno v noč. V juliju in avgustu je ob toplem, vročem poletnem vremenu,
kopalna sezona na vrhuncu, zato je najbolje, da vikend izkoristite še za taborjenje
v naravnem okolju in prijetno zabavo pri Starem podu.
Po dolgem, vročem poletju je konec avgusta in v septembru spet čas piknikov…
TEAMBUILDING v objemu Kolpe in zelenega kanjona
23.06.2019
V Adlešičih, ob Kolpi, pri Starem podu, oddaljenem od vasi, še bolj od mestnega vrveža, mnogi najdejo idealno mesto za druženje s prijatelji, sorodniki, sodelavci,…

Pod krošnjami dreves, v zavetju lesenega gostinskega objekta, je lakoto in žejo tešiti resnični privilegij, kot je privilegij tudi vaš prosti čas, ki ste si ga odmerili za lepoto uživanja v naravi.

Prijeten ambient sam po sebi nudi sprostitev, občutenje pozitivne energije in je čudovita popotnica za nove izzive.

Dodajte aktivnosti (odbojka na mivki, čolnarjenje, ribolov, kolesarjenje, pohodništvo,…) po svoji meri, da se boste počutili še boljše.

Foto: David Šavli, junij 2019
9. Jurijev pohod po Grajski pešpoti - Od Žunič do Adlešič
23.04.2018

Že devetič za Jurjevo po Grajski pešpoti: Javni zavod Krajinski park Kolpa že tradicionalno organizira pohod po Grajski pešpoti konec tedna, ki je najbližji Jurjevemu (ki ga tukaj praznujemo 24. aprila). Tokrat smo se na pohod odpravili v nedeljo 22. aprila.

Slikovita pešpot je speljana iz Žuničev v Paunoviče, nato skozi steljnike do Miličev in potem ob Kolpi vse do Dragošev. Na organiziranem pohodu večini udeležencev zadostuje 9 kilometrska trasa, ki se konča pri Starem Podu. Čeprav pot ni naporna in poteka v prijetnem okolju, pa predvsem dejstvo številnih postankov, ko pohodnike k počitku, prigrizku in dobri kapljici povabijo prijazni domačini botruje temu, da je ura poldne in čez ko pridemo mimo lokala Stari pod. Tisti bolj vneti – letos je to bila skupina Prlekov, ki jih je pripeljal gospod Domanjko po jo mimo Pobrežja mahnejo vse do severovzhodne meje zavarovanega območja Krajinski park Kolpa v Dragoših in potem tudi nazaj v Adlešiče, kar znese že dobrih 20 kilometrov.

Pred pohodom je bil kratek postanek v Šokčevem dvoru, ki so si ga nekateri ogledali prvič, v Paunovičih je h Kiki povabil gospodar Niko, prav tako pa so udeleženci bili povabljeni na kozarček pri Žužičevih in Mitrovih v Miličih. Ob ogledu pravoslavne cerkve sv. Petra in Pavla so udeležence pohoda nagovorili pop Jelenko Stojanović, viceadmiral  in doktor pomorskega prava prof. Tomislav Đorđević in predsednik cerkvenega odbora Marindol Simo Selakovič. Od tu je pot strmo vodila h Kolpi in potem z njenim tokom steza pripelje k Staremu Podu kjer je bila za vse pohodnike organizirana malica.

Sicer pa je pot za izletnike zanimiva tudi naprej, še posebej tudi ogled Kuzminega mlina in ostankov gradu v Pobrežju.

Tokrat je pohod potekal še v prav posebno prijetnem vremenu … - očitno nam naše dobre zveze z ministrstvom za okolje in prostor pomagajo tudi pri tem.
(Boris Grabrijan)

Došel je došel Zeleni Jure
23.04.2018
 
Prošel, je prošel pisani Vuzem,
Došel je, došel Zeleni Jure,

 
Tako prično Jurjaši jurjevo pesem, ko pridejo pred hišni prag. S pesmijo zaželijo zdravja in sreče družini. Zaprosijo jih za darove Zelenemu Juriju (dajte mu vina …, dajte mu jajec …, dajte mu pogače …, in tako naprej; a najpomembnejše je na koncu pesmi: dajte mu groš, da vam dojde još). Jurjaši se gospodinji za darove oddolžijo z brezovo vejico, ki se jo zatakne za hišni podboj in tam varuje dom, družino, hlev in polja.
 
 
Star belokranjski običaj je še živ na nekaterih koncih Bele krajine – a obred se po vaseh in v mestu Črnomelj precej razlikuje. Tudi letos na Jurjevo (24. april) so člani Folklorne skupine KUD Božo Račič Adlešiči obiskali domove v Adlešičih in okolici. Kot vedno jih domačini z velikim veseljem pričakajo in obdarijo ter pogostijo z dobrotami.
(B. Grabrijan)
 
15. ocenjevanje sadnih sokov in žganj v RIM-u pri Adlešičih
13.03.2017

Sadjarsko društvo Bele krajine v sodelovanju z društvom Rim-lan, Javnim zavodom Krajinski park Kolpa in Čebelarsko zvezo Bele krajine organizira 15. OCENJEVAN...JE DOMAČIH ŽGANJ IN SADNIH SOKOV na Domačiji Raztresen Rim 5, Adlešiči. 

Ocenjevanje bo v torek, 28. marca 2017, ob 9. uri na Domačiji Raztresen.

Podelitev priznanj bo v petek, 31. marca 2017, ob 17. uri na Domačiji Raztresen. V okviru prireditve bo krajše predavanje direktorja Krajinskega parka Kolpa Borisa Grabrijana z naslovom: »Park smo ljudje«.

Na zaključni prireditvi bo možno pokušati ocenjene sokove in žganja.


Organizacija ocenjevanja:
1. Vzorce zbiramo od ponedeljka 13. marca do ponedeljka 27. marca 2017:
- na Domačiji Raztresen (041/736 587),
- pri Janiju Gačniku v Metliki (031 592 894),
- pri Marjanu Pezdircu v Črnomlju (041/967 321)
- v Javnem zavodu Krajinski park Kolpa (041 366 501).

Priporočljivo je, da pred oddajo vzorcev pokličete na GSM. Možno se je dogovoriti o prevzemu vzorcev tudi pri vas (npr. v Semiču, na območju KP Kolpa…).

2. Domača žganja:
- Ocenjevanje bo potekalo v različnih kategorijah žganj.
- Za ocenjevanje je potrebno oddati 1 liter žganja.
- Vzorci naj vsebujejo od 42 - 45 % alkohola.
- Pravilnik o ocenjevanju žganj je objavljen na spletni strani www.sdbk.si, pravilniki.


3. Sadni sokovi:
- Za ocenjevanje je potrebno oddati 2 litra soka (v dveh steklenicah).
- Pravilnik o ocenjevanju sokov je objavljen na spletni strani www.sdbk.si, pravilniki.


4. Na prijavnem listu je ob oddaji vzorca potrebno izpolniti podatke o pridelovalcu, kategoriji žganja ali vrsti soka, % alkohola, letniku pridelave in predelave sadja.


5. Pristojbina za člane Sadjarskega društva Bele krajine je 5 EUR/vzorec, za ostale10 EUR/vzorec. Ob oddaji vsaj petih vzorcev, je eden brezplačen.

Ob oddaji vzorcev se poravna celotna pristojbina za vzorce.

Vabimo vas, da s svojimi vzorci žganj in sokov sodelujete na ocenjevanju, saj je namen prireditve spodbuditi pridelavo kvalitetnih pijač.


Odgovorni osebi: 

Marjan Vivoda, Jani Gačnik,
tajnik SDBK predsednik SDBK

Belokranjci na Belgijskem počitniškem sejmu - Vakantiesalon 2017
06.02.2017
Belokranjci v Bruslju animirali bodoče goste zelene destinacije Slovenije
Med 2. in 5. februarjem 2017 je v Bruslju potekal največji nacionalni belgijski počitniški sejem »Vakantiesalon 2017«. Gre za 4-dnevni sejem z več kot 800 razstavljavci, 50 različnimi destinacijami in z več kot 117000 obiskovalci. Na sejmu je razstavni prostor imela tudi Slovenska turistična organizacija. STO je vlogo glavnih animatorjev, čigar naloga je bila pritegniti obiskovalce na slovenski razstavni prostor in promovirati lepote Slovenije ter zelene destinacije Bele krajine, zaupala belokranjskim turističnim delavcem.
 
Belokranjski turistični delavci se v zadnjih letih z veseljem odzovejo povabilom in obiščejo sejme v Belgiji in na Nizozemskem, predvsem zaradi opaznega trenda povečanega obiska turistov iz unije Benelux ob reki Kolpi.

Tudi tokrat je zabavna in atraktivna animacija Belokranjcev na slovenskem razstavnem prostoru  ustavila pogled mimoidočih in zadržala interes obiskovalcev med predstavljanjem slovenskih destinacij in turistične ponudbe.

Belokranjska domača obrt, pletenje odeje iz volne, risanje z vinom, peka belokranjske pogače, degustacija vin ter zvoki harmonikarja Mihe Kambiča so dodatno popestrili dogajanje v slovenskem paviljonu. Fotografiranje bodočih gostov Slovenije in Bele krajine na klopci pred panojem z reko Kolpo, ob košari z domačimi belokranjskimi dobrotami so pričarali idealno sprostitev ter piknik ob čisti in najtoplejši slovenski reki Kolpi.

Informatorji in animatorji na sejmu so bili Tončka Jankovič (Krajinski park Kolpa), Matjaž Pešelj (Kamp Podzemelj in Hotel Bela krajina), Ana Iskra (Big Berry Kamp Primostek), Lidija Balkovec (RIC Bela krajina) ter Suzana Puškarič (TIC Metlika). K pestremu dogajanju na slovenskem razstavnem prostoru je zagotovo pripomogla harmonika, krasna vinska kapljica iz Kmetijske zadruge Metlika in Vinogradništva Dolc, dobrote iz Medenega butika Bibi ter dišeča sveža belokranjska pogača.

Ekipa je zbrala veliko kontaktov in zabeležila interese gostov, katere bodo skozi vse leto vabili na večje belokranjske dogodke in dopust ob reki Kolpi. Belgijci, med katerimi je bilo nekaj animatorjem znanih obrazov, že poznajo Slovenijo, a se radi vračajo in raziskujejo manj znane turistične kraje, kot je tudi zelena destinacija Bela krajina. Očitno jih je Slovenija z gostoljubnostjo in lepotami prepričala, saj so že rezervirali nove termine dopustovanja.

Članek za objavo pripravil: RIC Bela krajina, zanj URŠA FLEK
Foto: Belokranjski animatorji v Bruslju
Zimski popis vodnih ptičev ob Kolpi
16.01.2017

Zimski popis ptičev IWC v Krajinskem parku KOLPA

 
Minuli konec tedna je v Sloveniji, celi Evropi in tudi nekod drugod na severni zemeljski polobli potekal zimski popis vodnih ptičev. To je najobsežnejša tovrstna aktivnost sploh in Slovenija (DOPPS) v tej akciji sodeluje že od 1997 leta, Krajinski park Kolpa pa se je aktivnostim pridružil takoj po ustanovitvi.

Opravi se le štetje vodnih ptičev (sem sodijo vse vrste slapnikov, ponirkov, kormoranov, čapelj, labodov, gosi, rac, tukalic, pobrežnikov, galebov in čiger ter orel belorepec, vodomec in povodni kos) na vodnih površinah. Torej le vodni ptiči (in ne kar tiči vsevprek) in še ti le, če so na vodni površini ali nad njo. Vodni ptiči, ki se nahajajo na travniku ali njivi se zapišejo le kot zanimivost v opombah in ne sodijo v osnovno podatkovno bazo popisa, so pa lahko zanimiv podatek za koordinatorja akcije.

Glede na naše zmožnosti in odziv prostovoljcev smo letos DOPPS in KP Kolpa uspeli pokriti najpomembnejše področje reke Kolpe od mostu v Žuničih do mostu v Rakovcu ko Kolpa preneha biti mejna reka med Hrvaško in Slovenijo. Popis smo izvajali v nedeljo 15. januarja. V letih ko je bila prehodnost terena lažja in boljši odziv prostovoljcev pa smo izvajali popise vse od Prelesja do Rakovca v občini Metlika, torej je bil prvi popis vodnih ptičev v okviru IWC v Poljanski dolini že leta 2012, od leta 2009 pa je potekal popis od Vinice dolvodno.

Tokratni popis je bil precej problematičen zaradi sveže in visoke snežne odeje, tako, da je delo potekalo počasi in je bilo na posameznih odsekih tudi precej nevarno. Dodatno je popis ovirala jutranja megla in izvajanje lova na hrvaški strani v dveh odsekih. Nekatere lovske družine so se odzvale našemu pozivu, da to nedeljo ne bi izvajale lova v bližini reke, LD Adlešiči, pa od konca leta 2015 med reko in državno cesto lova sploh ne izvaja, kar je predvsem v času, ko je bila nameščena bodeča žica ob reki bistveno pripomoglo k izogibanju nesrečam zaradi zapletanja živali v ovire.
Še pred nekaj dnevi je bila Kolpa v večjem delu poledenela, a so narasle vode čez noč odnesle ledene plošče (led je bil ponekod debel tudi 12 cm), ki so vidno poškodovale obvodno drevje, škod na drugi infrastrukturi pa ni bilo registriranih.

Na Kolpi popišemo od 14 - 24 vrst vodnih ptičev, absolutne številke pa so med posameznimi leti zelo različne, saj so te odvisne od splošnih vremenskih razmer v Evropi. Tudi tokrat je bilo opaženih največ rac mlakaric (Anas platyrhynchos), nad katerimi se je očitno izvajal lov, saj so bile zelo plašne. Veliki žagar (Mergus merganser), ki je bil prvič opažen že pred več kot desetletjem - ko je na Kolpi le prezimoval, pa je danes zelo številčen, saj je kolonija, ki gnezdi v strogem naravnem rezervatu Hrastova loza uspešna in se množi. Precej je upadlo število sivih čapelj, verjetno tudi zaradi uničujočega neurja in žledoloma, ko je padlo veliko gnezd na visokih bukvah. Tokrat žal nismo zabeležili orla belorepca (Haliaeetus albicilla), ki je eden najbolj atraktivnih ptičev v tem delu. Potem ko je Kolpa poledenela, se je z njenih površin umaknilo veliko ptičev, predvsem se je zmanjšalo število labodov grbcev (Cygnus olor), ki so v začetku zime v velikem številu poselili velik del reke.

Dokončni podatki vseh popisovalcev bodo objavljeni na spletni strani DOPPS.

Tekst: Boris Grabrijan, Krajinski park Kolpa
Foto: Boris Grabrijan, Krajinski park Kolpa
POČITEK - 7. konferenca mednarodnega zdruŽenja ČUVAR BRATA SVOGA
19.06.2016
Na letošnji konferenci Čuvar brata svoga 2016, ki se je zgodila v Beli krajini, so se zbrali dečki, fantja in moški iz tako imenovane Regije, katerim je Jezus Kristus edini Gospodar in Rešitelj, vsi Jezusovi bratje pa so tudi njihovi bratje in tisti, ki takšni žele postati. 

Pri Starem podu je v prijateljskem vzdušju, ob pesmi, molitvi in druženju, potekala moška konferenca, ki so se je udeležili očetje in sinovi iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Italije, Črne gore, Španije, Nizozemske... 
 
Levji delež priprav in poteka dogodka je opravil Steve Telzerow, član društva Zaživi življenje in glavni organizator v Sloveniji, v sodelovanju z mednarodno versko skupnostjo ter prostovoljci, ki neumorno skrbijo, da vse teče kot namazano.

S svojo prisotnostjo in nagovorom je brate počastila županja Občine Črnomelj, gospa Mojca Čemas Stjepanovič in jih pozvala, da tudi prihodnjo konferenco, leta 2017, organizirajo prav tu, ob Kolpi. Zavarovano območje ob Kolpi je predstavil Boris Grabrijan, v. d. direktorja JZ KP  Kolpa. 
 
Kot so se udeleženci sami lahko prepričali - panelna ograja tod pravzaprav ni opazna, žice pa prav tako ni, kar omogoča nemoten dostop do reke, kopanje čolnarjenje, predvsem pa druženje.

Tako velike skupine (skoraj 400 bratov) v Adlešičih še nismo gostili. Gostitelj Kamp Jankovič - bife v Starem podu se ob tej priložnosti zahvaljuje domačinom za sodelovanje pri uporabi travnatih površin, kot tudi KS Adlešiči, PGD Adlešiči, OŠ Loka ter Kraljevim za odstopljena parkirna mesta v Adlešiči.
Arhiv novic

Napovednik



, 01.01.1970